KJE IN KAKŠEN NAJ BO KOMPOSTNIK
Prostor za kompostni kup ali silos si izberemo v zavetni legi, delno osončenega in z grmovjem ali drevesi delno zasenčenega vrta. Kraj naj bi zaradi nošenja odpadkov hkrati ne bi bil preveč oddaljen.
Ogrodje kompostnika si lahko pripravimo sami iz starih desk. Kompostnik naj ima vsaj dva, v večjem vrtu pa tri ali štiri dele. Nosilne kole zabijemo ali postavimo na vrtno zemljo, da imajo deževniki prost dostop. Na te kole pritrdimo ali vložimo deske, ki jih pri prekladanju lahko odmaknemo. Med deskami naj bo dovolj prostora (2-3 cm), da zrak lahko kroži. Da se kompost v poletni vročini ne bi presušil, in da bi ga zavarovali pred nalivi, ga pokrijemo s pokrovom. Pokrov naredimo iz lesenega ogrodja, na katerega pritrdimo mrežo, prek nje pa plastično folijo.
Kompostnik naj ne bo višji od 1 m. Ogrodje kompostnika je lahko tudi iz drugih materialov: plastike, žične mreže, opeke ipd. Kupimo lahko tudi še izdelane kompostnike.
V prvem prekatu ali delu zbiramo organske odpadke, v drugem kompost dozoreva, v naslednjih prekatih pa skladiščimo presejan zrel kompost.
Raznovrstne odpadke, ki jih odlagamo v prvi prekat najprej zrežemo ali raztrgamo na manjše kose, da hitreje razpadejo.
V drugem prekatu damo na tla lesene odpadke in veje razsekane na 45 do 10 cm koščke in sicer v višini 10 – 15 cm. Ta podlaga nam služi kot drenaža in dovod zraka.
Sledi prva plast premešanih organskih odpadkov iz prvega prekata v višini 15 – 20 cm.
Pri mešanju odpadkov dodamo nekaj dušičnih spodbujevalcev (kostna ali krvna moka, hlevski gnoj ali gnoj domačih živali, narezane koprive, in druga zelišča (gabez), ki močno izboljša mineralno in hranilno vrednost komposta. Če tega ni, si lahko v sili pomagamo s sladkorno raztopino (10 dag sladkorja na vedro mlačne vode). Sledi tanka plast vrtne zemlje.
Tako pripravljene plasti ponavljamo do vrha kompostnega kupa, oziroma dokler ni porabljen ves zbrani kompostni material.
Kompostni kup mora biti vlažen, zato ga po potrebi zalijemo ali poškropimo z zeliščno gnojnico iz gabeza in kopriv. Če le-te ni, si pomagamo z ogreto deževnico, nikakor pa ne z mrzlo vodo.
Bakterije v kompostnem kupu začno po parih dneh z razkrajanjem. Zaradi njihovega delovanja, se temperatura v središču dvigne na 50 – 60 stopinj C. Nato se kompost polagoma ohlaja, in na delo pridejo kompostni deževniki, ki se hranijo s poginulimi bakterijami. Le-ti se v vlagi in toploti hitro razmnožujejo in ob tem ustvarjajo odličen humus. Ko odpadke popolnoma prebavijo, se preselijo po kupu navzgor.
Kompostni kup se kmalu precej zniža. Kompost je v kompostnem kupu poleti uporaben lahko že v 2 mesecih, sicer pa traja razkrajanje največ 5 mesecev.
Komposta ne premetavamo več. Po potrebi ga pred uporabo le presejemo skozi grobo sito (3 cm odprtine).
Kompost je temno rjave barve, grudičast in prijetnega vonja po gozdu. Kompost je grobo razgrajena organska snov, ki spodbuja v tleh razvoj in razmnoževanje organizmov. Le-ti so izjemnega pomena za rodovitnost tal. Kompost potresemo in primešamo zgornji razpadajoči zemeljski plasti.
Kjer je v vrtu komposta dovolj, ne potrebujemo nobenega drugega gnojila. Pridelki pa so odporni, zdravi in okusni.